Izpoved rešenih hrvaških planincev pod Toscem: "Čutila sem, kako me sneg stiska"

V nedeljo se je pod Toscem zgodila huda gorska nesreča, v kateri so umrli trije hrvaški planinci. Sprožil se je snežni plaz, gorski reševalci pa v dvodnevni reševalni akciji pod snegom niso našli preživelih.

Umrli planinci so bili del sedemčlanske skupine Hrvatov, ki so v slovenske gore prišli iz Splita, Solina, Kaštela in Žrnovnice. Tisti dan so se snežni plazovi vrstili eden za drugim, vremenske razmere so bile neugodne in nevarne. Štirje preživeli planinci so v pogovoru za Slobodno Dalmacijo opisali, kaj se je dogajalo.

V nedeljo zjutraj se je sedemčlanska skupina prebudila v planinskem domu Planika pod Triglavom in se kljub opozorilom odpravili v dolino. Snega je bilo več, kot so pričakovali. Hodili so v koloni, eden za drugim.

"Čutila sem, kako me sneg stiska"

Na čelu kolone je bil najbolj izkušen pohodnik Marijo Boko, sledili so Mia in Tonći Leskur, brata Andrija in Roko Kovačev ter Bernard in Dubravko Perić.

"Hodili so že pol ure, ko se je sprožil snežni plaz. Odnesel je prvih pet. Tri v brezno, dvema je nekako uspelo ostati zgoraj. Jaz in Dubravko, kot zadnja v koloni, nisva imela stika s plazom," je povedal Bernard.

Mia, ki je hodila tik za Marijem, se spominja, da je nenadoma pod seboj začutila drsenje snega. "S palicami sem se zakopala v sneg in čakala, da mine. Čutila sem, kako se kopiči name in me stiska, a oklepala sem se misli, da ne želim umreti," je opisala.

Plaz je trajal nekaj sekund, in ko je vstala, Marija ni bilo več. "Kar izginil je." Takoj je začela kopati po snegu, a brez uspeha. Da bi bila bolj varna, se je privezala na sosednji bor.

Sneg je odnesel tudi oba brata, je po plazu opazil Tonči, ki je hodil za Mio. "Mia je bila pred mano, Marija ni bilo. Obrnil sem se in tudi moja brata sta izginila. Bila sta za mano, meter in pol, dva od mene." Začel ju je iskati, a ju ni več našel.

Dubravko je kot zadnji v koloni videl vse. "Zgodilo se je nenadoma, brez zvoka, nobenega groma ni bilo. Kot da bi čeznje potegnil ogromno rjuho, samo vse je postalo belo. Kar letelo je mimo. Jaz sem samo zavpil: 'Dol!'"

Zapored so se sprožili štirje plazovi

Vsi štirje preživeli so se skrili pod jelko in za skalo, to je bilo edino zavetje. Spoznali so, da ni pametno iti naprej. Poklicali so 112. Nato pa se je sprožil še drugi plaz, po petih minutah pa še tretji in po 20 minutah še četrti. "Še sreča, da sem se privezala na drevo," pripoveduje Mia.

Pravijo, da je pomoč prispela po štirih urah, saj je bilo letenje s helikopterjem nemogoče in so se gorski reševalci ponje odpravili peš. Med čakanjem na pomoč so se poskušali stisniti skupaj, saj je bilo vetrovno, vsi so bili mokri od snega, temperatura je bila minus štiri stopinje Celzija.

"Vidljivost je bila nična. Eden od reševalcev je celo zdrsnil, v zadnjem trenutku smo ga prijeli za roke, da ne bi tudi on šel v prepad. Slovenci so nam povedali, da v zadnjih tridesetih letih niso imeli težje operacije od te."

V nedeljo je bilo v reševanje skupaj vključenih več kot 60 gorskih reševalcev, po planince se jih je odpravilo okoli 30. Potem ko so našli Marija, se je sprožil še peti plaz. Reševalci so zato akcijo ustavili, nadaljevala se je v ponedeljek.

Z novim dnem so bile razmere za reševanje bolj ugodne in gorski reševalci so pod snegom našli še brata, oba sta umrla.

"Čakanje na informacije o prijateljih je bilo najhujše. Imeli smo vso nujno gorsko opremo, samo plazovne ne. Definitivno ne gremo več na sneg," so tudi povedali rešeni planinci.

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: Kaj ob upokojitvi čaka generacijo 40 plus